Poleg tega, da zakon o Izvršbi in zavarovanju določa omejitve izvršbe na prejemke, o čemer smo govorili v prejšnjih pravnih nasvetih, so nekateri prejemki popolnoma izvzeti iz izvršbe. To pomeni, da upnik nanje ne sme poseči, če pa do tega vseeno pride, mora dolžnik zahtevati od sodišča, da odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku (npr. banka), storila pri opravljanju izvršbe in da o tem izda sklep. Ker se ti prejemki v večini primerov nakazujejo na dolžnikov transakcijski račun, zakon določa (137. člen ZIZ), da mora organizacija za plačilni promet (v večini primerov je to banka) pri izvrševanju sklepa o izvršbi upoštevati, da so nekateri prejemki izvzeti iz izvršbe in da je izvršba na nekatere prejemke omejena. Kar pomeni, da tudi v primeru, da je bil dolžniku tak prejemek nakazan na njegov osebni račun, upnik nanj ne sme poseči.
Zakon o izvršbi in zavarovanju v 101. členu podrobno našteva, kateri prejemki so izvzeti iz izvršbe, za potrebe tega prispevka jih le v grobem povzemamo. Poudarjamo pa, da so iz izvršbe izvzeti le tisti prejemki, ki so navedeni v tem členu. Gre za prejemke iz naslova:
Od novele ZIZ-H iz leta 2010 pa so iz izvršbe izvzeti še naslednji prejemki:
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.