Lastnik travnika je le-tega nekaj dni pred napovedanim dežjem izdatno pognojil. Tik ob podpornem zidu, ki travnik ločuje od stanovanjskih hiš, je gnojnico celo zlil v curku in ne razpršil, kot po ostalem delu travnika. Lastniki sosednjih stanovanjskih hiš zaradi neznosnega smradu tri dni svojih hiš niso zračili in se tudi niso mogli zadrževati na prostem. Ali je takšno ravnanje lastnika travnika dopustno?

Pravice in dolžnosti lastnikov prostorsko povezanih nepremičnin (sosedje) predstavljajo zakonsko omejitev izvrševanja lastninske pravice. Sosedje so dolžni svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico soseda, se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki ga najmanj obremenjuje (73. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Temeljno načelo sosedskega prava je, da je vsak lastnik nepremičnine skladno s 75. členom SPZ dolžan pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Iz navedene določbe izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag. V obravnavanem primeru je zato potrebno ugotoviti, ali izdatno gnojenje in zlivanje gnojnice tik ob meji s stanovanjskimi hišami, tako da je zaradi neznosnega smradu zadrževanje na prostem in zračenje stanovanj tri dni nemogoče, predstavlja prepovedano imisijo v smislu 75. člena SPZ. Lastnik travnika ima pravico pognojiti travnik, pri čemer je dolžan upoštevati veljavno zakonodajo (npr. z gnojevko ali gnojnico ni dopustno gnojiti kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja; podrobneje glej Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla). Krajevno običajno je, da gnojevka ali gnojnica povzročata določen smrad, ki so ga sosedje dolžni trpeti. Na drugi strani pa imajo tudi lastniki sosednih nepremičnin pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju (72. člen Ustave RS). Ocenjujemo, da je v opisanem primeru tolerančni prag presežen, zaradi česar bi lastniki stanovanjskih hiš lahko uspešno zahtevali sodno varstvo pred vznemirjanjem. Ob dejstvu, da je lastnik travnika gnojnico zlil v curku tik ob podpornem zidu, pa lahko rečemo, da gre tudi za zlorabo njegove lastninske pravice in pravice gnojiti travnik. S tem, ko je gnojnico zlil v curku tik ob podpornem zidu, je smrad za neposredne sosede še intenzivnejši in neznosnejši. Lastnik travnika bi lahko, brez da bi trpelo izvrševanje njegove lastninske pravice in pravice gnojiti, gnojnico razpršil enakomerno po travniku tako, da pri tem ne bi prekomerno vznemirjal lastnikov sosednjih nepremičnin.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.