V podjetju smo po naključju ugotovili, da je naš delavec pred kratkim registriral svoj d.o.o., preko katerega na trgu ponuja enake storitve kot naše podjetje. Zanima nas, ali mu lahko odpovemo pogodbo o zaposlitvi?

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v 39. členu določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Gre za zakonsko prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti, ki se skupaj s prepovedjo škodljivega ravnanja v razmerju do delodajalca in obveznostjo varovanja poslovne skrivnosti, uvršča v splošno delavčevo obveznost lojalnosti do delodajalca. Ker gre za omejitev delavčevih ustavnih svoboščin  – pravico do svobode dela in svobodne gospodarske pobude, ju je moč omejiti le toliko kot je nujno potrebno za varstvo pravic delodajalca.

Iz tega razloga je potrebno pred nadaljnjim ukrepanjem presoditi ali dejanje delavca izpolnjuje vse zakonske pogoje. Pomembno je, da ravnanje delavca spada v dejavnost, ki jo njegov delodajalec dejansko opravlja in ne zadošča, da je ta dejavnost le navedena med registriranimi dejavnostmi delodajalca. Ravnanje mora pomeniti dejansko konkurenco delodajalcu ali pa glede njega obstaja možnost konkurence. Če bi delavec npr. ponujal storitve avtopralnice, njegov delodajalec pa se ukvarja z oblikovanjem spletnih strani, takšno ravnanje delavca ni prepovedano. Delavec zanj tudi ne potrebuje soglasja delodajalca, saj bi ga potreboval le, če bi šlo za delo, ki bi lahko pomenilo konkurenco delodajalcu. Konkurenčno pa je takšno ravnanje, ko bi delavec sklenil posel, ki bi ga sicer lahko sklenil delodajalec ali pa tudi zgolj pripravljalna dejanja, ki bi do sklenitve posla lahko pripeljala.

Zaradi kršitve konkurenčne prepovedi delavec odškodninsko odgovarja, pri čemer opozarjamo, da sama kršitev ne zadošča, ampak morajo biti izpolnjene vse splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (poleg protipravnega ravnanja še nastanek škode, vzročna zveza med ravnanjem in škodo ter odgovornost delavca). Ker delavec z neupoštevanjem konkurenčne prepovedi krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je to lahko temelj za njegovo disciplinsko odgovornost. Izrečejo se mu lahko sankcije kot so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, disciplinska sankcija pa ne sme trajno spremeniti njegovega delovnopravnega položaja, kar pomeni, da rezultat vodenja disciplinskega postopka ne more biti odpoved pogodbe o zaposlitvi. To v primeru kršitve konkurenčne prepovedi delodajalec lahko doseže tako, da izpelje postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Če pa ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ob ugotovljeni kršitvi ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je pogodba sklenjena, pa delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru pogodba preneha brez odpovednega roka. Delodajalec lahko ob uvedbi postopka izredne odpovedi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, pri čemer mora delavcu plačati nadomestila plače v višini 50 % njegove povprečne plače v zadnjih 3 mesecih pred uvedbo postopka.

Objavljeno 17.12.2013

Opozorilo:
Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v
posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne
odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za
nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem
ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.