Rad bi se že sedaj odpovedal dedovanju, ki bo nastopilo, ko bo umrla moja mati. Imam še brata. Ali je to možno?

Splošno stvarnopravno načelo je, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Ker se dedna pravica pridobi šele ob uvedbi dedovanja (tj. ob smrti zapustnika), je šele tedaj možno tudi razpolagati z njo. Domnevni dedič, razen golega upanja, za časa življenja bodočega zapustnika nima nobenih pravic na bodoči zapuščini. Zato odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima nobenega pravnega učinka (137. člen ZD), je nično.

Vendar pa zakon določa eno izjemo. Potomec se lahko v sporazumu s svojim prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, razen če je že s sporazumom o odpovedi ali kasnejšim sporazumom določeno kaj drugega (2. in 3. odst. 137. člena ZD). Za veljavnost sporazuma morajo biti izpolnjene splošne predpostavke. Naj poudarim, da se za veljavnost sporazuma zahteva posebna obličnost – sporazum o odpovedi mora biti zapisan v notarskem zapisu ob sodelovanju dveh zapisnih prič. To pomeni, da se v vašem primeru v sporazumu z mamo lahko odpoveste bodočemu dedovanju. Bratovo soglasje ni potrebno.

Sporazum o odpovedi se nanaša le na bodočo dediščino, ki bi potomcu pripadla na podlagi zakonitega dedovanja. Ker pravica zahtevati nujni dedni delež izhaja iz zakonitega dedovanja, za potomca, ki se je neuvedenemu dedovanju odpovedal to pomeni, da tudi nujnega dednega deleža po predniku ne bo mogel uveljavljati. Odpoved neuvednemu dedovanju ne more biti pogojna lahko pa je podana v zameno za določeno plačilo. Čeprav je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju dvostranski pravni posel, zavezuje samo potomca, da ne more zahtevati zakonitega (tudi nujnega) dednega deleža. Vendar prednik lahko še vedno z oporoko, ki jo sestavi po sklenitvi sporazuma, potomcu nakloni celotno zapuščino ali njen del. Prednik lahko povsem svobodno razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti, saj zaradi odpovedi neuvedenemu dedovanju ni potrebe po rezerviranem delu, ki bi bil namenjen za poplačilu nujnega dednega deleža.

Kadar je prednik oporoko napravil pred sklenitvijo sporazuma so pravne posledice drugačne. Takrat odpoved velja tudi za tisto, kar bi potomcu šlo po oporoki. Šteje namreč se, da je prednik s sklenitvijo sporazuma preklical svoja oporočna razpolaganja, ki se nanašajo na odpovedujočega se potomca.

Objavljeno: 24. 10. 2016

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.