Zaradi nastanka izrednega dogodka, t.j. epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID19) – koronavirus se je število naročil v našem podjetju za naše storitve zmanjšalo za 80 %. Razmišljamo, da bi delavcem odredili čakanje na domu. Zanima nas pod kakšnimi pogoji smo upravičeni do delnega povračila nadomestila, do katerega bi bili delavci upravičeni, če bi jim odredili čakanje na delo?  

Po predlogu Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki je bil v četrtek 19. 3. 2020 sprejet v državnem zboru, delavcu v primeru, da mu je delodajalec zaradi izjemnih okoliščin odredil čakanje pripada nadomestilo v višini 80 % povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih. Interventni zakon je državni zbor poslal Državnemu svetu, ki nanj lahko da veto. Zakon bo začel veljati, ko bo objavljen v uradnem listu. To se zaenkrat še ni zgodilo.

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki (izpolnjeni morajo biti vsi pogoji hkrati) :

• predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije,

Opis poslovnega položaja mora obsegati:

– navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),

– podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela

– oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest

2)  na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev (Delodajalec se mora pred sprejemom te odločitve posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev pri njem, če pri njem ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način)

3) odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo  (delavcu vroči izdano odločbo)

4) predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavi tudi delodajalec, ki je delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve interventnega zakona pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice. V tem primeru se delno povračilo nadomestila plače izplačuje za čas začasnega čakanja na delo po uveljavitvi tega zakona.

Če povzamem: če boste delavce napotili na čakanje preden bo sprejet interventni zakon, jim boste dolžni plačati 80 % nadomestila plače (brez malice in prevoza) za čas čakanja na domu. Od dneva, ko bo interventni zakon začel veljati, vam bo država povrnila 40 % izplačanega nadomestila, če boste pravočasno vložili vlogo za uveljavljanje delnega povračila nadomestila in če boste izpolnjevali zgoraj predstavljene pogoje (predpostavljam, da imate vse obveznosti do države poravnane in da ste plače in prispevke delavcem v zadnjih treh mesecih poravnali, da niste v postopku insolventnosti). O vlogi bo odločil zavod v upravnem postopku z odločbo.

Objavljeno: 23. 3. 2020