Ob naravni nesreči, ki je nedavno prizadela Slovenijo, se ljudje združimo in si pomagamo po najboljših močeh, o podpisanih pogodbah nihče niti ne razmišlja. No, vseeno pa je tudi zakonodajalec predvidel takšne situacije, tako da res ni nobenih dilem.
Odgovor na zgornje vprašanje je pritrdilen. Delavcu se v primeru naravne ali druge nesreče ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca (pa tudi če se nesreča ali izjemne okoliščine pričakujejo) lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine (169. člen ZDR-1). Lahko gre za delo, ki ne ustreza delavčevi vrsti in stopnji izobrazbe. To pomeni, da lahko delodajalec s preprosto odredbo – lahko najprej tudi samo ustno, ko je to mogoče, pa tudi pisno, odredi opravljanje del, ki so potrebna, da se čim prej odpravijo posledice naravne nesreče in delovni proces steče. Seveda je pri tem potrebno v prvi vrsti poskrbeti tudi za varnost delavcev. Delavec je dolžan opravljati delo, ki mu ga odredi delodajalec, razen če je delo nezakonito ali škodljivo za njegovo življenje ali zdravje. Če delavec meni, da je delo, ki mu ga je odredil delodajalec, nezakonito ali škodljivo za njegovo življenje ali zdravje, lahko odkloni opravljanje dela (34. člen ZDR-1).
Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen ZDR-1).