Skladno z leta 2023 sprejeto novelo ZDR-1D, Zakona o delovnih razmerjih, je v 142. a členu ZDR-1 sedaj urejena tudi t.i. pravica do odklopa. Morda ste v medijih že zasledili kaj o tem, saj je v zadnjem času o tem institutu precej govora.
Že pred to zadnjo spremembo zakona je veljalo, da delavca ni dovoljeno kontaktirati v času, ko ne dela, to je v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti. Zakon namreč strogo ločuje med časom, ko delavec dela in je na voljo svojemu delodajalcu ter med časom, ko delavec ne dela in se ga ne sme »motiti«. S to zadnjo spremembo je zakon to jasneje definiral in ta institut tudi poimenoval kot pravica do odklopa.
Skladno z zakonom morajo vsi delodajalci, najkasneje do 16. 11. 2024 sprejeti ustrezne ukrepe glede ureditve pravice do odklopa. Primarno je predvideno, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso oz. ne bodo določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni, če pa pri delodajalcu ni sindikata se to lahko uredi v splošnem aktu delodajalca.
Zakon ne predpisuje natančno kakšni ukrepi se lahko oz. morajo sprejeti. Delodajalec lahko sprejme ali
Delodajalci imajo pri izbiri ukrepov proste roke, pomembno pa je, da ukrepe (kakršnekoli, le da se zadosti pravici do odklopa) sprejmejo in upoštevajo. Pri tem zakon določa, da se delodajalec kaznuje z globo od 1.500 do 4.000 eurov, če ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1.
V naši odvetniški pisarni se ukvarjamo tudi s pripravo tovrstnih pravilnikov. Pravilnik se prilagodi željam in morebitnim tehnološkim zmožnostim podjetja, tako da ustreza delovnemu procesu.