Pred nekaj meseci sem odšel na tek po okoliških hribih in vaseh. Pri prečkanju neke kmetije, kjer cesta poteka praktično čez dvorišče, me je napadel večji pes in me ugriznil v desni gleženj. Iz hiše je takoj prišel gospodar in psa poklical k sebi, vendar teka zaradi bolečin nisem mogel nadaljevati. Na kmetiji so mi ponudili prevoz domov, nato pa sem odšel še k zdravnici. Na mestu ugriza so bili lepo vidni odtisi zob, ki so delno vidni še danes, a k sreči se je po nekaj tednih vse skupaj zacelilo. Po tem se z lastnikom psa nisem več slišal, me pa zanima, če lahko v zvezi s tem terjam kakšno odškodnino? Težava je v tem, da se od dogodka naprej bojim teči po bolj vaških poteh, saj ne vem, kdaj bom spet srečal kakšnega psa.

Ugriz psa pomeni poškodovanje človeka, tako v fizičnem smislu, kot v obliki nepremoženjske škode (bolečina, strah, skaženost…). Pri tem velja osnovno pravilo, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde, kar se imenuje tudi krivdna odgovornost. Dodatno pa Obligacijski zakonik v splošni določbi o odškodninski odgovornosti (131. člen OZ) določa, da se za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, odgovarja ne glede na krivdo, kar se imenuje tudi objektivna odgovornost.

Opisani primer z ugrizom psa pa je v zakonodaji še natančneje določen, in sicer v 158. členu Obligacijskega zakonika, ki govori o odgovornosti imetnika živali. Določeno je, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren njen imetnik (objektivna odgovornost), za škodo, ki pa jo povzroči domača žival, pa je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo (krivdna odgovornost).

Glede na to, opisani primer vsekakor vzpostavlja podlago za odškodninsko odgovornost, vendar pa je tu potrebno razčistiti dve bistveni zadevi – prvič, ali je bil pes nevarna žival, kar pomeni, da gre za posebne vrste odgovornost (objektivno) in pa kdo je bil imetnik psa v trenutku ugriza.

O nevarnih živalih

Iz opisa dogodka izhaja, da je prišlo do ugriza s strani udomačenega psa, torej domače živali. Vendar pa so tudi domači psi lahko označeni kot nevarne živali. Nevaren pes je namreč pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival. V teh primerih veterinar v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren in se ga kot takega označi v registru hišnih živali. Če je prišlo do ugriza s strani nevarnega psa, potem je odgovornost imetnika psa objektivna, kar pomeni, da ne glede na to, kaj vse je storil imetnik psa (npr. je bil pes ograjen, na povodcu, z nagobčnikom itd.), ta odškodninsko odgovarja za nastalo škodo. Pri tem so sicer tudi za nevarne pse določene izjeme, saj se npr. za nevarne pse med drugim ne štejejo pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem ograjenem pašniku oz. pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim nadzorom pastirja. Več o tem je določeno v 11.a členu Zakona o zaščiti živali.

Če torej pri ugrizu psa ni šlo za nevarno žival oz. ni šlo za ugriz s strani pastirskega psa, potem je potrebno vzpostaviti krivdno odgovornost. To pa pomeni, da je do ugriza prišlo, ker imetnik psa ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo nad psom. Imetnik psa je torej kriv, da je prišlo do tega dogodka. V konkretnem primeru, ko je navedeno, da se je ugriz zgodil na cesti, ki poteka čez dvorišče kmetije, to pomeni, da bi pes moral biti na povodcu oz. drugače varovan. Pes bi moral biti pod takim potrebnim varstvom in nadzorstvom, da ne bi mogel ugrizniti naključnega mimoidočega na nekakšni javni cesti. Kakšni so bili morebitni varovalni ukrepi iz opisa dogodka sicer ne izhaja, vendar pa to niti ni tako sporno, saj je pes očitno lahko prosto prišel do mimoidočega tekača.

O imetništvu psa

Skorajda pomembneje od tega ali je bil pes nevarna žival ali domača žival in pod kakšnim (morebitnim) nadzorstvom je bil, pa je ugotovitev o tem, kdo je bil v trenutku ugriza dejanski imetnik psa in torej, kdo bi moral v trenutku ugriza izvajati nadzorstvo. V sodni praksi je veliko število primerov, ko so osebe, ki so utrpele ugriz skušale naprtiti odškodninsko odgovornost osebam, ki s konkretnim ugrizom psa niso imele nobene povezave. Nujno je poudariti, da imetnik psa ne pomeni tudi lastnika psa. Osebe zato tožijo in terjajo odškodnino od lastnikov psov, ki pa v trenutku ugriza niso bili tudi imetniki psov. Takšna napaka pa pomeni le eno, in sicer, da je odškodninski zahtevek potrebno zavrniti, kar pa lahko predstavlja velike stroške za osebe, ki so utrpele ugriz. Na eni strani so utrpele škodo zaradi ugriza psa, na drugi strani pa morajo nositi še stroške postopka.

Pri vseh teh primerih je zato nujno najprej potrebno ugotoviti, kdo je bil konkretni imetnik psa v danem trenutku, ko se je zgodil ugriz. Lastništvo psa je lahko ugotoviti iz registra domačih živali, vendar pa je pri tem podatku potrebno biti previden, saj je imetnik psa širši pojem kot lastnik, saj je imetnik lahko tudi druga oseba, ki ji je bil pes zaupan v oskrbo in varstvo. Ko gre za škodo, ki jo stori žival, tako ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Odločilno vprašanje v obravnavani zadevi je torej, kdo je bil v konkretnem primeru imetnik psa in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Šele po pridobitvi podatka, komu je bil pes zaupan v varstvo, torej, kdo je bil imetnik psa v tistem trenutku, se lahko razpravlja o nadaljnji odškodninski odgovornosti. Šele s tem podatkom postane jasno, kdo je sploh dolžan povrniti nastalo škodo.

V primeru takih dogodkov je zato vedno priporočljivo, da se dogodek prijavi na bližnjo policijsko postajo, tako da bo v zvezi z dogodkom obstajal tudi uradni zaznamek. V okviru tega postopka bo lahko ugotovljeno tudi, kdo je bil imetnik psa v trenutku ugriza, prav tako pa bo sprožen postopek pred veterinarjem, zaradi morebitne ugotovitve statusa psa kot nevarne živali. Četudi pa je takšen dogodek manjšega pomena in so poškodbe zelo majhne – v primeru ugriza psa je vedno dobro poiskati tudi zdravniško pomoč, za osnovno oskrbo rane, pri lastniku (oz. imetniku psa) pa je potrebno preveriti, kako je s cepljenjem psa proti steklini. V primeru, da je pes ustrezno oskrbovan in cepljen prosti steklini, nadaljnje cepljenje ni potrebno, s čimer si lahko žrtve ugrizov psa prihranijo precejšnje nevšečnosti in bolečine, ki so povezane s cepljenjem proti steklini.

Glede na navedeno ste tako vsekakor upravičeni do odškodnine zaradi utrpljenega ugriza psa. Pri tem pa je škodo dolžan povrniti imetnik psa, tj. oseba, kateri je bil pes zaupan v trenutku, ko se je zgodil ugriz.

Kakšna pa je ta odškodnina, pa je odvisno od same jakosti ugriza, utrpljenih bolečin, časa trajanja zdravljenja, morebitnih trajnih posledic ugriza, velikosti rane in morebitne skaženosti, utrpljenega strahu ob ugrizu in tudi kasneje… Sama višina odškodnine je tako odvisna od številnih dejavnikov, ki vsak zase predstavljajo del odškodnine zaradi utrpljenega ugriza.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.

Objavljeno: 18. 9. 2023