Zanima me, ali je pametno, da na zapuščinsko razpravo pridem skupaj z odvetnikom oz. odvetnico, ali naj grem najprej sam in šele potem, kasneje, skupaj z odvetnikom oz. odvetnico. Na kaj naj bom prvič najbolj pozoren oz. kakšen je vaš nasvet. Hvala za odgovor.

Po naših izkušnjah je v večini primerov posvet pri odvetniku za stranke zelo dobrodošel še pred samo obravnavo. Odvetnik vas bo seznanil z vašimi pravicami (npr. uveljavljanjem nujnih dednih deležev, izločitvijo premoženja v korist potomcev, zmanjšanjem oporočnih razpolaganj, itd.) in dolžnostmi, ki so povezane s sprejemom zapuščine. Tako se boste seznanili s pravnimi posledicami vaših izjav in se izognili morebitnim kasnejšim presenečenjem. Dober odvetnik vam bo po tem, ko ga boste seznanili z vsemi okoliščinami vašega primera, znal svetovati ali je njegova prisotnost na prvi obravnavi potrebna. Največkrat se tako zgodi, da zadošča že, da je stranka pravno poučena in se odvetnik v zapuščinski postopek po potrebi vključi šele v nadaljevanju zapuščinskega postopka.

Za konkreten odgovor za vaš primer imamo žal premalo podatkov, bomo pa v nadaljevanju predstavili najpogostejše situacije. Splošno gledano je odgovor odvisen od števila dedičev, pa tudi od obsega premoženja, ki sodi v zapuščinsko maso. Če ste edini dedič in v kolikor ni pričakovati, da bi v postopku svojo udeležbo priglasile tretje osebe – upniki zapustnika ali država/občina, če je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, je zastopanje po odvetniku z vidika stroškov nesmiselno. Enako velja v primeru, da je obseg zapuščine majhen. Tudi v primeru, da je dedičev več in ste se o razdelitvi zapuščine že sporazumeli, zastopanje po odvetniku ni potrebno, a tu je zelo dobrodošel že v uvodu omenjeni posvet pri odvetniku pred obravnavo. Kadar pa je dedičev več in se o razdelitvi zapuščine niso sporazumeli, ali pa je bila napravljena oporoka, katere vsebina vam je znana pa v njej niste omenjeni in tudi za časa življenja zapustnika od njega niste dobili premoženja, ki bi zadoščalo za poplačilo vašega nujnega deleža, ki ga želite uveljavljati (seveda, če ste do njega upravičeni, o čemer smo pisali v prispevku v decembrski Aplenci) in se dedovanju po njem v soglasju z njim niste odpovedali že za časa njegovega življenja, pa je največkrat smotrno, da vas tudi na prvi zapuščinski obravnavi zastopa odvetnik.

Sprašujete še, na kaj morate biti na prvi obravnavi najbolj pozorni. Eno izmed ključnih vprašanj je odpoved dediščini oziroma njen sprejem. V kolikor do konca zapuščinskega postopka ne boste podali nobene izjave, bo sodišče štelo, da dediščino sprejemate. Dediči, ki so sprejeli dediščino so odgovorni za zapustnikove dolgove, a le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Če je dedičev več, je v razmerju do upnikov za dolgove odgovoren vsak od njih do višine vrednosti svojega dednega deleža. Dedič, ki se je odpovedal dediščini, za zapustnikove dolgove ni odgovoren. Dedič lahko poda dedno odpoved le glede celotne zapuščine in brez, da bi svojo izjavo o odpovedi vezal na kakšen pogoj. Pogosti so tudi primeri, ko se dediči odpovedujejo dedovanju v korist drugih dedičev. Izjava s takšno vsebino se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža drugemu dediču. Izjava o odpovedi ali sprejemu dediščine je nepreklicna. Njeno razveljavitev se lahko zahteva le v primeru, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.