Upniku dolgujem 500,00 €. Pred dnevi sem prejel sklep o izvršbi. Upnik je predlagal le izvršbo na mojo hišo, ki je vredna vsaj 150.000,00 €. Meni se zdi nepošteno, da je upnik posegel na hišo, saj njena vrednost večkrat presega moj dolg. Višini dolga ne oporekam, a ga trenutno ne morem plačati v enkratnem znesku.
Upnik je predlagal, da se za poplačilo njegove terjatve opravi izvršba na nepremičnine. Ta se po zakonu opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Na vaše drugo premoženje ni posegel. Upnik lahko po lastni presoji predlaga katerokoli izvršilno sredstvo in na kateremkoli predmetu izvršbe (izjema so predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe, o čemer smo na tem mestu že pisali ter predmeti, na katere je izvršba omejena). Pri tem višina njegove terjatve ni pomembna. Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (34. člen ZIZ). Z namenom, da bi se preprečili primeri kot je vaš, ima dolžnik možnost, da v roku 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini (169. člen ZIZ). Njegovemu predlogu se ugodi, če izkaže za verjetno, da bo upnik na ta način poplačan. Če dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo predlaga izvršbo na plačo, pokojnino ali druge stalne denarne prejemke, mora verjetno izkazati, da bo upnik poplačan v enem letu. Iz povedanega izhaja, da so v zakonu predvidene možnosti, ki lahko preprečijo prodajo nepremičnine ob relativno nizki terjatvi upnika. Zahteva pa se aktivnost dolžnika. Glede na to, da na koncu navajate, da višini dolga ne nasprotujete, vam predlagam, da vzpostavite stik z upnikom in se poskušate dogovoriti o obročnem poplačilu dolga. S tem boste zmanjšali izvršilne stroške, ki jih boste morali na koncu plačati vi.