0590 82 030
0590 82 030
Sem eden od dedičev po teti, ki nima potomcev. Oporoke ni naredila, vem pa, da je želela, da za njeno kmetijo po njeni smrti skrbi moj bratranec. Razmišljam, da bi se odpovedal dediščini po njej. Kako naj to storim?
Pri nas poznamo sistem ipso iure pridobitve dediščine. To pomeni, da dediči dediščino pridobijo ob uvedbi dedovanja (tj. ob zapustnikovi smrti) že po samem zakonu in za pridobitev dediščine ni potrebno nobeno njihovo ravnanje npr. izjava o sprejemu dediščine. Na ta način zapuščina ni niti za trenutek brez subjekta. Vendar ima dedič možnost, da po zapustnikovi smrti to domnevo izpodbije s tem, da izjavi, da dediščine ne sprejema, da se ji odpoveduje. Izjemoma se lahko potomec še za časa življenja prednika v dogovoru z njim, dopove dediščini, ki bi mu šla po smrti prednika. Za sporazum o odpovedi dediščini se zahteva strožja obličnost.
Po Zakonu o dedovanju se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave (133/1. člen ZD). Izjava se poda pisno ali ustno na naroku. Če dedič izjave o odpovedi ne bo podal, bo v sklepu o dedovanju spoznan kot dedič na podlagi podatkov, s katerimi sodišče razpolaga.
Odpoved dediščini velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, razen če je izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Izjave o odpovedi dediščini se ne more preklicati. Če pride do primera, da je bila izjava dediča povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, lahko dedič s tožbo zahteva njeno razveljavitev.
V kolikor tudi vi želite, da bi premoženje vaše tete podedoval vaš bratranec, vam predlagamo, da svoj dedni delež z izjavo odstopite vašemu bratrancu. Pravno v tem primeru ne bo šlo za odpoved dediščini, ampak za sprejem in takojšnje razpolaganje (o tem smo v tej rubriki že pisali). Vaš bratranec bo s tem pridobil vaš celotni dedni delež. V kolikor bi se dediščini odpovedali, pa bi se vaš dedni delež porazdelil med vse preostale dediče.