Po moji pokojni teti bomo dedovali njeni nečaki, saj je bila samska in brez otrok. Zapustila je manjšo hišo na podeželju. Hiša je potrebna manjše obnove (pleskanje, popravilo ograje, ureditev dostopne poti), potem pa bi jo lahko prodali ali oddali v najem. Ali lahko z deli kar začnem ali moram sodediče o tem obvestiti?

Zapuščina po samem zakonu preide na zapustnikove dediče s trenutkom zapustnikove smrti (ipso iure pridobitev dediščine). Med sodediči v tem trenutku glede podedovanega premoženja, tj. dediščine, nastane dediščinska skupnost. Ta traja vse do delitve dediščine med dediče. V okviru dediščinske skupnosti sodediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (1. odst. 145. člena Zakona o dedovanju). To pomeni, da morajo sodediči vsa dejanja upravljanja (npr. raba predmeta iz dediščine, skrb za njegovo ohranitev) izvrševati v soglasju. Le v primerih, ko je treba odvrniti neposredno grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine, lahko sodedič deluje sam.

Kadar med sodediči ni soglasja glede načina upravljanja z dediščino, lahko vsak izmed njih predlaga, da upravitelja postavi sodišče. Za upravitelja je lahko postavljen nekdo, ki ni dedič (nevtralna oseba) ali pa kdo izmed dedičev. Možno je tudi, da sodišče vsakemu dediču določi predmet iz dediščine, ki ga upravlja (2. odst. 145. člen ZD). Preden sodišče določi upravitelja, s predlogom za postavitev upravitelja seznani ostale dediče in glede osebe upravitelja zasliši tako dediče kot tudi upravitelja. Upravitelj mora biti sposoben poskrbeti za dediščino in organizirati delo na način, da se ohrani njena vrednost. To je še zlasti pomembno, kadar v dediščino sodi zaščitena kmetija. Ne glede na to, kdo je upravitelj, mora le ta delovati v korist vseh sodedičev. Deluje kot njihov pooblaščenec in jih mora seznaniti z vsemi ukrepi, ki jih je izvršil. S predmeti iz zapuščine lahko razpolaga le z odobritvijo sodišča, če je zato upravičen po oporoki ali če je potrebno, da se poravnajo stroški ali odvrne kakšna škoda (3. odst. 145. člena ZD).

Iz vašega vprašanja izhaja, da so na hiši sicer potrebna obnovitvena dela, a ta niso nujno potrebna, da bi se od hiše odvrnila kakšna grozeča nevarnost ali da bi se preprečila poškodba hiše. Pleskanje, popravilo ograje in ureditev poti sodijo med redna vzdrževalna dela, ki so namenjena ohranitvi vrednosti predmeta. Zato morajo z njimi soglašati vsi dediči. V vašem primeru morate zato pred začetkom obnove nujno pridobiti soglasje (najbolje pisno) ostalih sodedičev. Če pa dogovor ne bo možen, lahko preko sodišča predlagate, da sodišče kot upravitelja določi vas.

Objavljeno: 6. 5. 2015

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.