Skladno z leta 2023 sprejeto novelo ZDR-1D, Zakona o delovnih razmerjih, je v 142. a členu ZDR-1 sedaj urejena tudi t.i. pravica do odklopa. Morda ste v medijih že zasledili kaj o tem, saj je v zadnjem času o tem institutu precej govora.Več o tem

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti je danes 7. 8. 2023 objavilo pregled možnosti za delavce, ki zaradi poplav ne morejo na delo ali so ga morali predčasno zapustiti. Informacije so dostopne na tej povezavi.

Dodajamo le, da je v nekaterih kolektivnih pogodbah, predvideno tudi izplačilo solidarnostne pomoči. Za to imajo delavci še kar nekaj časa, sedaj je pomembno, da se obvaruje življenje in zajezi nastanek materialne škode. Spodaj pojasnjujemo kaj določata kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine in dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v 81. členu določa, da delodajalec lahko izplača solidarnostno pomoč tudi v primeru naravne nesreče, ki prizadene delavca. Predlog za dodelitev solidarnostne pomoči lahko poda sindikalni zaupnik ali katerikoli drugi delavec. O upravičenosti predloga in višini odobrene pomoči odloči delodajalec na podlagi okoliščin posameznega primera. Delodajalec se je dolžan do predloga opredeliti v roku najkasneje 30 dni. Višina pomoči za primer naravne nesreče ni določena, določena je le za primer smrti delavca in za primer smrti ožjega družinskega člana delavca in ta v prvem primeru znaša najmanj 700 EUR, v drugem pa najmanj  350 EUR vendar največ do višine in pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo prispevkov za socialno varnost.

Izplačilo solidarnostne pomoči  v dejavnosti vzgoje in izobraževanja je urejeno v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in aneksih objavljenih v Uradnem listu RS, št. 46-1766/2013 in Uradni list RS, št. 88-1849/2021. Delavcu pripada solidarnostna pomoč za primer elementarne nesreče kot je npr. poplava. Za druge primere, ko se solidarnostna pomoč izplačuje, je v aneksu določen prag višine plače, ki jo uslužbenec prejeme v mesecu, ko se je zgodil primer, vendar pa za primer naravne nesreče kot je npr. poplava ta prag ne velja. Članu reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksa iz leta 2013 pripada za 20 % višja solidarnostna pomoč kot ostalim, ki jim pripada  solidarnostna pomoč, ki v letu 2023 znaša 668,21 EUR (usklajeno z rastjo cen življenjskih potrebščin). Članom SVIZ-a, ki je podpisnik aneksa iz leta 2013, tako pripada solidarnostna pomoč v višini 801,85 EUR. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat, na predlog člana, v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.

Objavljeno:  7 .8. 2023

Ali lahko delodajalec delavcu v času naravne nesreče odredi opravljanje dela, ki ni navedeno v njegovi pogodbi o zaposlitvi in tudi ne ustreza vrsti in stopnji njegove izobrazbe?

Ob naravni nesreči, ki je nedavno prizadela Slovenijo, se ljudje združimo in si pomagamo po najboljših močeh, o podpisanih pogodbah nihče niti ne razmišlja. No, vseeno pa je tudi zakonodajalec predvidel takšne situacije, tako da res ni nobenih dilem.

Odgovor na zgornje vprašanje je pritrdilen. Delavcu se v primeru naravne ali druge nesreče ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca (pa tudi če se nesreča ali izjemne okoliščine pričakujejo) lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine (169. člen ZDR-1). Lahko gre za delo, ki ne ustreza delavčevi vrsti in stopnji izobrazbe. To pomeni, da lahko delodajalec s preprosto odredbo – lahko najprej tudi samo ustno, ko je to mogoče, pa tudi pisno, odredi opravljanje del, ki so potrebna, da se čim prej odpravijo posledice naravne nesreče in delovni proces steče. Seveda je pri tem potrebno v prvi vrsti poskrbeti tudi za varnost delavcev. Delavec je dolžan opravljati delo, ki mu ga odredi delodajalec, razen če je delo nezakonito ali škodljivo za njegovo življenje ali zdravje. Če delavec meni, da je delo, ki mu ga je odredil delodajalec, nezakonito ali škodljivo za njegovo življenje ali zdravje, lahko odkloni opravljanje dela (34. člen ZDR-1).

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen ZDR-1).

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.

Objavljeno: 7. 8. 2023

Spoštovani,
obveščamo vas, da je pisarna od 21. 7. do 28. 7. 2023 zaprta zaradi letnega dopusta, zato vam bomo na vaše sporočilo odgovorili po tem datumu.

Želimo vam lepo poletje!

V naši pisarni tudi letos sodelujemo pri projektu Odvetniške zbornice Slovenije “Dan odvetniške pravne pomoči PRO BONO 2022”. 

Brezplačno pravno svetovanje se bo izvajalo v ponedeljek, 19. 12. 2022:

• na sedežu Občine Komenda na Zajčevi cesti 23 v Komendi v mali sejni sobi nad Režijskim obratom od 10.00 do 12.00
• po telefonu ali preko videokonference od 13.00 do 15.00. Pokličite na tel. št. 0590 82 030. 

Brezplačno pravno svetovanje bo nudila odvetnica mag. Irena Hacin Kölner, specialistka civilnega in gospodarskega prava. Svetovala bo v zvezi z vprašanji civilnega prava zlasti vezano na zapuščinske postopke, sklepanje vseh vrst pogodb, tudi pogodb o dosmrtnem preživljanju, postopke zaradi povračila škode, v vseh postopkih v zvezi z nepremičninami ter s področja gospodarskega in delovnega prava. Po telefonu ali bo svetoval tudi odvetniški kandidat Lenart Cvirn.

Za posvet v živo se je potrebno predhodno dogovoriti na telefonski številki 0590 82 030. Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih terminov.

Vabljeni.

Slovenski odvetniki želimo pomagati predvsem tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne upajo prestopiti praga naših pisarn.

Odvetniki vam bomo na ta dan posredovali predvsem splošne informacije o problemu oz. sporu in vam pojasnili pravne možnosti, ki vam jih v vašem primeru omogoča zakonodaja in sodna praksa.

Pripominjamo, da lahko odvetniki ljudem, ki že imajo pooblaščence, vendar želijo brezplačno preverjati njihovo delo ali pa se izkaže, da zgolj preverjajo odgovore na svoja vprašanja pri več odvetnikih, pravno pomoč v okviru te akcije tudi odklonimo.

Matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v tridesetih dneh od vpisa pošlje smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Sodišče, na območju katerega je imel pokojni zadnje stalno ali začasno prebivališče, takoj po prejemu smrtovnice po uradni dolžnosti začne zapuščinski postopek.

Kadar iz smrtovnice izhaja, da zapustnik ni zapustil premoženja ali je zapustil le premično premoženje in nihče od dedičev ne zahteva oprave obravnave, se zapuščinska obravnava ne opravi, osebe, ki so upravičene dedovati, pa izvršujejo pravice kot dediči. V slovenskem pravnem redu namreč velja, da dediči že s trenutkom zapustnikove smrti vstopijo v njegov pravni položaj zaradi česar so že od trenutka smrti dalje upravičeni izvrševati vse pravice, ki jih je imel zapustnik. Sklep o dedovanju je le ugotovitvene narave. V vseh ostalih primerih bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo.

Glavna naloga sodišča je, da v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

Vabilo na narok

Sodišče razpiše narok, na katerega se povabi dediče in ostale, za katere je sodišču znano, da bi lahko bili dediči. V vabilu seznani osebe z obstojem oporoke oz. jih povabi, da jo predložijo. Seznani jih, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovejo in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave. Izjava se lahko poda ustno na zapisnik na naroku ali pisno. Zadošča že lastnoročno napisana ali računalniško izpisana in podpisana izjava. Ni potrebno, da bi bila overjena pri notarju, razen če sodišče to posebej zahteva.

Pomembno je vedeti:

1. dedna izjava je nepreklicna: izjave, potem ko jo dedič poda, ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave s tožbo, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
2. dedna izjava se nanaša na celotno dediščino in ne more biti pogojna: izjava, s katero bi eden od dedičev izjavil, da sprejema dediščino na zapustnikovem stanovanju, drugemu premoženju pa se odpoveduje, ni dedna izjava o odpovedi dedovanju, ampak gre za izjavo s katero dedič dediščino po zapustniku sprejema in obenem predlaga, na kakšen način naj se razdeli med dediče. Tudi izjava dediča, da se dediščini odpoveduje v korist drugega dediča (npr. hči izjavi, da se odpoveduje dedovanju po očetu v korist matere) ni izjava o odpovedi dedovanju ampak izjava o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. To je pomembno v primeru, da so po zapustniku ostali dolgovi. Dediči namreč odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Kdor se dediščini odpove, ni dedič in tudi za zapustnikove dolgove ne odgovarja.

Obravnava

Na naroku sodišče najprej naznani po kom teče zapuščinski postopek, nato preveri kdo je prisoten. Nadalje sodišče povzame vse premoženje, ki je znano sodišču in pri dedičih preveri ali obstoji še kakšno zapustnikovo premoženje. Nato sodišče ugotovi kdo so dediči ter ali se deduje na podlagi zakona ali nastopi oporočno dedovanje.

Če obstoji oporoka, pri dedičih preveri ali ji priznavajo njeno veljavnost. Če se zgodi, da je kdo od dedičev ne priznava, npr. ker trdi, da zapustnik zaradi svoje bolezni v trenutku, ko je bila sestavljena sploh ni vedel, da podpisuje oporoko, sodišče zapuščinski postopek prekine in osebo katere pravico šteje za manj verjetno napoti na pot pravde. Če se v roku, ki ga določi sodišče, tožba ne vloži, sodišče izda sklep o dedovanju kot da bi bil zahtevek dediča, ki je bil napoten na pravdo zavrnjen. Če je tožba pravočasno vložena, se zapuščinski postopek prekine in se nadaljuje šele, ko postane sodba v pravdnem postopku pravnomočna. Če spora o dejstvih, ki so pomembna za sprejem sklepa o dedovanju ni (npr. ni spora o obsegu zapuščine, ni spora o tem kdo je dedič) se zapuščinski postopek konča z izdajo sklepa o dedovanju. Sklep izide pisno.

Pri vstopu na sodišče morajo vse stranke skozi varnostni pregled, zato je pomembno, da na narok pridete dovolj zgodaj. S seboj imejte osebni dokument in vabilo na narok. Zastopanje po odvetniku na narokih v okviru zapuščinskega postopka ni obvezno. Lahko pa se dedič z njim posvetuje in se dogovori tudi za zastopanje. Odločitev o tem je praviloma odvisna od obsega zapuščine in od zapustnikovih razpolaganj s svojim premoženjem za časa življenja.

Aktivno iskanje zapustnikovega premoženja

Pomembno je, da so dediči pri iskanju zapustnikovega premoženja aktivni in da sodišču povedo ali je imel pokojni še kakšno drugo premoženje, na katerega so morda ob sestavi smrtovnice pozabili npr. bančni račun v sosednji Avstriji. Sodišče bo opravilo ustrezne poizvedbe in o tem pridobilo podatek.

Dedni dogovor

Dediču pripade glede na dedni delež ustrezen del vsake zapustnikove premoženjske pravice. Na primer – če je bil zapustnik lastnik enega stanovanja in vikenda na morju bosta brata, ki sta edina dediča po njem, dedovala vsak ½ njegove lastninske pravice na stanovanju in na vikendu na morju. Posledično bosta postala solastnika in bosta z obema nepremičninama morala upravljati skupaj.

Dediči lahko, že v okviru zapuščinskega postopka, sklenejo dedni dogovor – v svojem bistvu gre za dogovor o delitvi dediščine med več dedičev. V zgornjem primeru bi se brata lahko dogovorila, da eden od njiju podeduje stanovanje, drugi pa vikend. Če pride do razlike v vrednosti, se lahko dogovorita tudi o izplačilu razlike. Dediči lahko sodišču predložijo dedni dogovor ali pa ga sklenejo na naroku. S tem se izognejo nastanku solastniške skupnosti.

Zakonito dedovanje

Po zakonu dedujejo zapustnikovi sorodniki, kadar zapustnik ni napravil veljavne oporoke. Od tega, kdo so njegovi najbližji sorodniki je odvisno ali govorimo o dedovanju v prvem, drugem ali tretjem dednem redu. V prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi otroci (če so otroci že pokojni po vstopni pravici dedujejo vnuki) in njegov zakonec po enakih delih. Če zapustnik ni zapustil otrok, se deduje v drugem dednem redu – dedujejo njegovi starši in njegov zakonec, pri čemer pokojnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, pokojnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine. Kadar zapustnik ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Njihov nujni dedni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Njihov nujni dedni delež znaša eno tretjino zakonitega dednega deleža. Nujni dedni delež v posameznem primeru lahko uveljavljajo le dediči, ki je v konkretnem primeru zakoniti dediči. O prikrajšanju nujnega dednega deleža določenega dediča govorimo, kadar je zapustnik s svojimi neodplačnimi razpolaganji za časa svojega življenja ali/in z oporočnimi razpolaganji razpolagal tako, da določen dedič od njega ni prejel (ne za časa življenja z darili in ne z oporoko) niti premoženja, ki bi ustrezalo njegovemu nujnemu dednemu deležu. Uveljavljanje prikrajšanja je zapleten postopek, zato v primeru da menite, da ste prikrajšani, za nasvet prosite izkušenega pravnega strokovnjaka.

Objava: Pogrebni priročnik 2022, izdajatelj Mogenas d.o.o., Ljubljana, uredila Nika Gruden

Objavljeno na spletni strani: 13. 6. 2022

Spomladi 2021 se je pravnomočno končal postopek komasacije na območju Nasovče – Kaplja vas, jeseni 2021 pa tudi postopek komasacije na območju Drnovega. Obe področji sta v Občini Komenda. Namen uvedbe komasacijskega postopka je, da se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Prejeli smo več vprašanj, zakaj je v primeru, da je bila zemljiška parcela, pri kateri je bilo ob njeni vložitvi v komasacijo več solastnikov, nato pa jim je bilo dodeljeno toliko posameznih zemljiških parcel kot je bilo solastnikov, lastniško stanje na dodeljenih zemljiških parcelah v zemljiški knjigi še vedno takšno kot pred uvedbo komasacije. Tudi sedaj so namreč na dodeljenih zemljiških parcelah še vedno solastniki tisti, ki so bili solastniki zemljiške parcele, ki je bila vložena v komasacijo.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da pri tem ne gre za nekakšno napako komasacijskega postopka, temveč je to običajno. Zagotovo vam je znano, da se lastništvo na zemljiških parcelah evidentira v zemljiški knjigi, ki je javna knjiga in je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Poleg lastninske pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo tudi druge stvarne pravice, kot na primer hipoteka, služnost, pa tudi nekatere obligacijske pravice npr. pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ter tudi predkupna pravica, če sta nastali na podlagi pravnega posla itd. Pri posameznih solastniških deležih so lahko vpisane različne pravice in pravna dejstva. Pri nekaterih pravicah, kot na primer hipoteki je za njen prenos na drugo zemljiško parcelo potrebno pridobiti soglasje hipotekarnega upnika. Pričakovati je, da bo soglasje za prenos hipoteke na drugo nepremičnino podal, če se njegov pravni položaj zaradi prenosa ne bo poslabšal. Podobno je tudi pri imetnikih drugih pravic. V zakonu ni predvideno, da bi morali v postopek komasacije pritegniti vse imetnike drugih pravic na zemljiških parcelah. Razlog je bržkone tudi v tem, da bi bil takšen postopek še bolj dolgotrajen in z njim ne bi uspeli doseči ciljev, ki jih sicer zasleduje komasacija.

Iz izkazov, ki so jih lastniki prejeli skupaj z odločbo, je upoštevaje velikost solastniških deležev, že razvidno, katera dodeljena zemljiška parcela je namenjene posameznemu solastniku. Upravna enota je po izdaji odločbe po uradni dolžnosti vložila zemljiškoknjižne predloge, s katerimi se je na novo dodeljeni zemljiški parceli vzpostavilo enako stanje kot na v komasacijo vloženih zemljiških parcelah. Novo lastniško stanje – takšno da vsak od solastnikov postane izključni lastnik ene od dodeljenih jim zemljiških parcel –  lahko lastniki uredijo s sklenitvijo pogodbe o razdružitvi solastnine. Pri tem pa je potrebno upoštevati morebitne pravice, ki jih imajo tretji na posameznem solastniškem deležu.

Na primeru bi to izgledalo tako, da če sta Janez in Jože v komasacijo vložila eno zemljiško parcelo, na kateri je imel vsak od njiju polovični solastniški delež, sta jima bili dodeljeni dve novi parceli A in B, pri čemer vsaka od njiju ustreza velikosti njunih deležev. S sklenitvijo pogodbo o razdružitvi solastnine bo Janez postal edini lastnik zemljiške parcela A, Jože pa zemljiške parcele B.

Seveda pa sklenitev takšne pogodbe ni rezervirana zgolj za udeležence komasacijskega postopka, temveč jo lahko sklenejo vsi solastniki, ki bi želeli razdružiti solastnino na nepremičninah.

Objavljeno: 8. 3. 2022

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je zajeto v posameznem vprašanju. Pravni nasvet je informativne narave in avtor zanj ne odgovarja. Ker si niti dve dejanski stanji nista povsem enaki, svetujemo, da za nasvet v zvezi z vašo pravno situacijo zaprosite pravnega strokovnjaka, potem ko ste mu natančno obrazložili vaš primer.

V Odvetniški pisarni Hacin Kölner, d.o.o. upoštevamo vsa priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Ob vstopu stranke prosimo, da si razkužijo roke in da ves čas nosijo zaščitno masko. Po obisku vsake stranke poskrbimo za prezračevanje in razkužimo prostor.

Za vse sestanke v pisarni se je potrebno predhodno dogovoriti preko tel. št. 0590 882 030 ali elektronske pošte info@kolner-odvetnik.si.

Za osebni obisk v pisarni je potrebno izpolnjevati PCT pogoj.

Želimo, da vsi ostanemo zdravi!

Odvetniška pisarna v času letnih dopustov posluje v zmanjšanem obsegu. Prosimo vas, da nas v nujnih primerih kontaktirate preko elektronske pošte na naslov info@kolner-odvetnik.si ali na tel. št. 0590 82 030 od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00.

Hvala za razumevanje.

INFORMACIJE PO 13. ČLENU GDPR  E-OBVEŠČANJE (PRAVNI NASVETI IN OBVEŠČANJE O DOGODKIH)

Ta dan je namenjen tistim posameznikom, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn. Ta dan je namenjen tudi malim podjetnikom, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec in novodobnim s.p.-jem, ki so jih delodajalci in razmere na tržišču prisilile v to obliko samozaposlitve.Več o tem

Odvetniška pisarna bo zaradi letnega dopusta do 16. 8. 2017 zaprta. V nujnih primerih pošljite SMS na tel. št. +386 31 347 989. Klic Vam vrnem v najkrajšem možnem času. Hvala za razumevanje.

Ta dan je namenjen tistim posameznikom, ki so pomoči najbolj potrebni in ki si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti praga naših pisarn. V akciji sodeluje tudi Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o.. Svetovali bomo v zvezi z vprašanji civilnega (izvršbe, pogodbe, sosedsko pravo, zemljiška knjiga, dedovanje), delovnega in gospodarskega prava.

Ustno pravno svetovanje bo potekalo v petek 18. 12. 2015 med 09:00 in 11:00. Za posvet se je potrebno predhodno dogovoriti na tel.št. 0590 82 030 ali 031 347 989. Prijave sprejemamo do zapolnitve razpoložljivih terminov.Več o tem

Odvetniška pisarna Hacin Kölner, d.o.o. bo v času od 18.7.2014 do 8.8.2014 zaprta. V nujnih primerih bom dosegljiva na telefonski številki 031 347 989.

Naša spletna stran za delovanje ne uporablja piškotkov.